»Težko je govoriti o tem, kaj prevladuje, saj je vsak otrok nekoliko drugačen, lahko pa bi rekli, da so njihovi spremljevalci še bolj travmatizirani. V skupini je tudi štiriletni fantek, ki je izgubil roko, našli pa so ga pod ruševinami v objemu mrtvega očeta. Fantič ima kljub vsemu neverjetno energijo, nenehno teka, da ga morajo loviti, tudi na letališče, kjer je bilo precej hladno, je prišel v kratkih rokavih. Seveda je zelo hudo, to se pokaže vsake toliko časa, ampak ti otroci kažejo prav neverjetno voljo po ozdravitvi in vrnitvi v Gazo.«